Travnik lucerne skozi obdobje enega leta.

Datum 3.9.13
V sezoni 2013 smo v dveh škropljenjih uporabili AGROSOL. Zraven smo uporabili tudi močilo. Desno lucerna, katero smo škropili po drugi in tretji  košnji.  

Levo, travnik s pretežnim deležem črne detelje. Oba travnika sta bila posajena že pred leti in tudi malo gnojena. Gre za vodovarstevno območje.

           

Datum 3.9.13
Tloris njive otežuje pokrivnost pri škropljenju. Zato smo manjši del njive izpustil in ga nismo škropili.

Na sliki desna tretjina, lucena ki je bila škropljena.

Razlika v višini 15-20cm v korist škropljene lucerne. To pa tudi pomeni več senčenja.

                        

Datum 15.9.13





                                                                    

   Datum 15.9.13 Ščavje med lucerno. Gostota in razraščenost lucerne zavira rast ščavja. Z zaviranjem lahko ščavje odloži cvetenje za 3 leta.              

Datum 15.9.13
Lucerna in njena korenina.    

Datum 15.9.13
Lucerna je večletna metuljnica, ki raste med 4 in 8 let. Lahko pa raste tudi preko 20 let. Odvisno od vrste in podnebja. V višino zraste do 1 m in razvije korenine do 15 m globoko. Kar ji omogoča obstojnost v suši.
Lucerna raste počasi, po nekaj mesecih tvori kopico poganjkov na vrhu koreninskega sistema. Njihovo razraščanje omogoča številne regeneracije po košnji. Tako tudi njeno večletno obstojnost.

                          

Datum  3.8.14 
Pogled na travnike z lokalne ceste. Temno zelena je lucerna. Nad lucerno, svetlo zeleno z zelo velikimi deleži rdečerjavih odtenkov, travnik s črno deteljo.

Datum  3.8.14
Primerjava travnikov, desno lucerna kjer smo pred enim letom uporabili AGROSOL. Levo črna detelja. Na desni, lucerna zajema največji delež v sestavi travniške mešanice. Njena konkurenčnost ji omogoča zaviranje razvoja ščavja. Levo črna detelja, kjer je vodilni delež v sestavi prevzelo ščavje. Ker ščavje že cveti bo poskrbelo tudi za dolgoročno zalogo semena v tleh in tudi na sosednjih površinah. Travniki ležijo na poplavni ravnici ob reki. Letošnja obilna vlaga in dejstvo, da so travniki na poplavni ravnici je omogočilo izredno ugodne razmere za ščavje. Zaloga semena in starih rastlin je bila stalno prisotna. Svoje je dodala tudi črna detelja, ki je privzemala dušik iz ozračja in bogatila zemljo. Prednosti pridobljenega dušika je porabilo ščavje.

                

Datum  3.8.14
Rumex obtusifolius je dosegel znaten delež sestave travnika. Ščavje smatramo kot plevel in je tudi rahlo strupeno. Znano je da govedo po zaužitju obide slabost. Mleček iz njegovih listov in stebel povzroča milo obliko dermatitisa.

Njegovo izkoreninjenje je težavno. Saj ima zelo globoke korenine, preko 1,5 m. Prav tako pri njegovem osvajanju igra veliko vlogo tudi veter in živali. Več desetletna kaljivost semen z vsemi omenjenimi faktorji omogoča njegovo stalno prisotnost. Edina slabost, ki jo ima je njegova slaba tekmovalnost proti drugim rastlinam. Velika gostota rastlinja in obilo senčenja na travniku lahko povzroči, da šele tretje leto zacveti. Takrat šele proizvede seme. V pogojih redke travne ruše in slabe drenaže najbolje uspeva in doseže polni potencial višine preko 130cm. Pogosta obdelava tal bo uničila stare in zelo mlade rastline. Sicer pa je dolgoročno najbolj zanesljivo njegovo omejevanje in preprečevanje cvetenja.

AGROsolution.Si

Foliarno gnojilo AGROSOL je sestavljeno iz fino mletih mineralov. Rezultat spremembe agregatnega stanja iz trdnega v plinasto je sproščanje CO₂. Delovanje fotosinteze naraste za 70%. Rastlina bistveno bolje koristi vodo, bolje prenaša sušna in mokra okolja. Okrepi odpornost na bolezni in škodljivce. Poveča privzem rudnin iz tal in prepreči izpiranje v podtalnico. Rastlina skrajša potrebni rastni čas, poveča količino in kakovost pridelka. Rastlina tudi poveča porabo CO₂ in posledično okrepi izpust O₂. Slednje je še kako pomembno pri naporih za zmanjšanje prisotnih toplogrednih plinov. Po drugi strani, pa kopičenje CO₂  in njegovo premeščanje v tla pomeni povečevanje plodnosti tal. Tako problem postane rešitev, ne samo za zmanjševanje toplogrednih plinov pač pa tudi za slabo rodovitna tla.

Notranjost lista, AGROSOL je vstopil skozi listno režo (original foto:UniBonn).

                                                                                                             

Bukev ne zraste brez jurčka

Avtotrofne rastline v procesu fotosinteze pridelujejo organske snovi.

Heterotrofni organizmi potrebujejo za svoje delovanje že sintetizirane organske snovi.

Mikoriza ali korenogobje je sožitje med glivo in rastlino.

Ko se razvije mikoriza si udeleženca izmenjujeta snovi, ki jih vsak zase nista zmožna ustvarjati. Gliva oskrbuje rastlino z: vodo, fosforjem, dušikom, kalijem, kalcijem, cinkom in bakrom. Poleg tega pa tudi z: rastnimi hormoni, vitamini in maščobami. V zameno od rastline prejema sintetizirane organske snovi: celulozo, hemicelulozo, trehalozo idr.

Najvažnejši učinek povečanja CO₂ na rastline je povezan z dejstvom, da je CO₂ substrat za fotosintezo. Rastlina ob povečani fotosintezi sintetizira več organskih snovi in poveča njihovo izmenjavo z glivami. V zameno sprejme več vode in rudnin. Zato tudi v sicer ugodnih rastnih razmerah rastline akumulirajo več vode in rudnin. Hife gliv se v tleh intenzivneje razraščajo kot rastlinske korenine. Mikoriza rastlin in gliv posledično poveča območje črpanja vode in rudninskih snovi za rast rastline. Glive oskrbujejo rastline z rudninami, ki so zaradi slabe difuzije in vezave v netopne oblike rastlini slabo dostopne. Rastline tudi varujejo pred zasičenjem z rudninami, negativnimi vplivi težkih kovin in patogenimi organizmi. Glive so prilagojene na kisla ali bazična tla in normalno zalagajo rastlino ob spremembi pH. Nemoteno črpajo vodo in rudnine ter z njimi oskrbujejo rastlino.

Glomalin je glikoprotein, ki ga izločajo nekatere glive. Hifam daje primerno čvrstost pri prodiranju skozi tla. Hife tudi varuje pred izgubo načrpanih rudnin izsušitvijo in predatorji. Po propadu glive se prilepi na talne delce. Sestavlja skoraj tretjino talnega ogljika. Njegova obstojnost variira od 7 do preko 40 let. Pozitivno deluje na rastline, ker ustvarja primerno okolje za njihovo rast. Lepi rudnine in talne agregate v večje skupke in jih stabilizira. Izboljša strukturo tal ter preprečuje vetrno in vodno erozijo.

Inž. Kmet. in Kraj. Marjan COF

Viri:T. Petauer;  Leksikon rastlinskih bogastev 1993.

H. Rojht; Mikorizni status koruze (Zea  mays L.) v razmerah naravno povečane koncentracije CO_2. Odd. za agronomijo, 2005.