Datum 3.9.13
V sezoni 2013 smo v dveh škropljenjih uporabili AGROSOL. Zraven smo uporabili tudi močilo. Desno lucerna, katero smo škropili po drugi in tretji košnji.
V sezoni 2013 smo v dveh škropljenjih uporabili AGROSOL. Zraven smo uporabili tudi močilo. Desno lucerna, katero smo škropili po drugi in tretji košnji.
Levo, travnik s pretežnim deležem črne detelje. Oba travnika sta bila posajena že pred leti in tudi malo gnojena. Gre za vodovarstevno območje.
Datum 3.9.13
Tloris njive otežuje pokrivnost pri škropljenju. Zato smo manjši del njive izpustil in ga nismo škropili.
Tloris njive otežuje pokrivnost pri škropljenju. Zato smo manjši del njive izpustil in ga nismo škropili.
Na sliki desna tretjina, lucena ki je bila škropljena.
Razlika v višini 15-20cm v korist škropljene lucerne. To pa tudi pomeni več senčenja.
Datum 15.9.13 Ščavje med lucerno. Gostota in razraščenost lucerne zavira rast ščavja. Z zaviranjem lahko ščavje odloži cvetenje za 3 leta. 
Lucerna in njena korenina.
Datum 15.9.13 Lucerna je večletna metuljnica, ki raste med 4 in 8 let. Lahko pa raste tudi preko 20 let. Odvisno od vrste in podnebja. V višino zraste do 1 m in razvije korenine do 15 m globoko. Kar ji omogoča obstojnost v suši.
Lucerna raste počasi, po nekaj mesecih tvori kopico poganjkov na vrhu koreninskega sistema. Njihovo razraščanje omogoča številne regeneracije po košnji. Tako tudi njeno večletno obstojnost.
Datum 3.8.14
Pogled na travnike z lokalne ceste. Temno zelena je lucerna. Nad lucerno, svetlo zeleno z zelo velikimi deleži rdečerjavih odtenkov, travnik s črno deteljo.
Pogled na travnike z lokalne ceste. Temno zelena je lucerna. Nad lucerno, svetlo zeleno z zelo velikimi deleži rdečerjavih odtenkov, travnik s črno deteljo.
Datum 3.8.14Primerjava travnikov, desno lucerna kjer smo pred enim letom uporabili AGROSOL. Levo črna detelja. Na desni, lucerna zajema največji delež v sestavi travniške mešanice. Njena konkurenčnost ji omogoča zaviranje razvoja ščavja. Levo črna detelja, kjer je vodilni delež v sestavi prevzelo ščavje. Ker ščavje že cveti bo poskrbelo tudi za dolgoročno zalogo semena v tleh in tudi na sosednjih površinah. Travniki ležijo na poplavni ravnici ob reki. Letošnja obilna vlaga in dejstvo, da so travniki na poplavni ravnici je omogočilo izredno ugodne razmere za ščavje. Zaloga semena in starih rastlin je bila stalno prisotna. Svoje je dodala tudi črna detelja, ki je privzemala dušik iz ozračja in bogatila zemljo. Prednosti pridobljenega dušika je porabilo ščavje.
Datum 3.8.14Rumex obtusifolius je dosegel znaten delež sestave travnika. Ščavje smatramo kot plevel in je tudi rahlo strupeno. Znano je da govedo po zaužitju obide slabost. Mleček iz njegovih listov in stebel povzroča milo obliko dermatitisa.
Njegovo izkoreninjenje je težavno. Saj ima zelo globoke korenine, preko 1,5 m. Prav tako pri njegovem osvajanju igra veliko vlogo tudi veter in živali. Več desetletna kaljivost semen z vsemi omenjenimi faktorji omogoča njegovo stalno prisotnost. Edina slabost, ki jo ima je njegova slaba tekmovalnost proti drugim rastlinam. Velika gostota rastlinja in obilo senčenja na travniku lahko povzroči, da šele tretje leto zacveti. Takrat šele proizvede seme. V pogojih redke travne ruše in slabe drenaže najbolje uspeva in doseže polni potencial višine preko 130cm. Pogosta obdelava tal bo uničila stare in zelo mlade rastline. Sicer pa je dolgoročno najbolj zanesljivo njegovo omejevanje in preprečevanje cvetenja.
